Igraš tenis? Pojdi se kotalit!
Pri starših dojenčkov opažam, da v veliki večini posvečajo kotaljenju velik pomen ter pri svojemu dojenčku, v kolikor je ravno v tej fazi, to tudi spodbujajo. Kasneje skozi razvoj in [...]
Refleksni vzorci so najenostavnejša oblika vedenja, to je spontani odziv telesa na nek dražljaj. Ko telo zazna dražljaj, naj bo to vroča posoda pod prsti, se odziv receptorjev na prstih »odpelje« z informacijo do predela, v hrbtenjači ali možganih, ki to sprejme in se odloči kaj s to informacijo. Odziv potuje po drugi poti nazaj do prsta, ki mu sporoči naj se umakne. To je najbolj osnovna pot refleksnega loka.
Primarne refleksne vzorce lahko z različnimi orodji vidimo že zelo zgodaj, v obdobju gestacije. Takrat se zgodi prvi refleksni gib fetusa, ki je istočasno tudi prvi gib fetusa, in skupaj z nadaljnjimi omogoča ustvarjanje živčnih mrež ter tvorjenje mielinske ovojnice. Mielinizacija je proces tvorjenja te beljakovinske ovojnice, s katero so prevlečene skoraj vse nevrološke povezave v namen daljšega obstoja in hitrejšega prenosa informacij po njih. Preko tega procesa »rasti« možganov refleksi pripravijo celoten »možgani-telo« sistem za prihodnje delovanje.
Ker se naš sistem v zgodnjem obdobju tako bliskovito razvija, se tudi večina primarnih refleksnih vzorcev integrira do približno šestega meseca življenja, nekateri dozorevajo do približno drugega leta starosti. To pomeni, da posamezni refleksni vzorec ne kar izgine ampak sedaj predstavlja temelj za nadaljnje delovanje in stopnje funkcioniranja, ki so na višjem nivoju. Zato opazimo, da se postopamo pri otroku vedno bolj opuščajo avtomatske reakcije na situacijo in sistem dozoreva tako da pride do točke, ko zazna situacijo in se zavestno odloči kako bo reagiral.
Najlažje razumevanje je včasih skozi primer, zato si poglejmo prijemalni refleks. Dražljaj, ki ga aktivira je taktilni dražljaj na dlani, kar pomeni da se predmet dotakne notranjega predela dlani. Refleksni odziv, ki je še aktiven v prvem letu dojenčkovega življenja, je stisk dlani, predmet močno zagrabi. Skozi razvoj se integracija tega primarnega refleksnega vzorca opazi, ko se otrok začne zavestno odločati ali bo predmet zgrabil ali ne. Še kasneje se odloča kako močno in na kakšen način. Iz tu izhaja tudi način prijema pisala ter moči pritiska s pisalom na podlago in vpliva na razvoj grobe ter fine motorike, notranjega občutka da življenjske situacije »zgrabimo« in iz njih izvlečemo kar potrebujemo.
