To je opazno že v predporodni dobi s prvimi refleksnimi gibi fetusa, ob prihodu na svet pa novorojenček z nehotenimi gibi – mahanje z rokami in nogami, in kasneje z hotenimi gibi izzove učne procese, ki ga vodijo v bolj ali manj optimalen razvoj potenciala. S primerno izpostavljenostjo taktilnim, vestibularnim (ravnotežnim) in proprioceptivnim (kar pomeni, da ima naše telo občutek samega sebe in prostor, težo, porivanje bremen, dvigovanje, puljenje,…) dražljajem, kot glavnim gradnikom centralnega živčnega sistema, poteka zorenje in integracija le tega.
Zavedati se moramo, da smo odrasli tisti, ki odločamo koliko ur na dan bo otrok deležen zdravega gibanja. Razvoj dobre senzorne integracije (voh, dotik, vid, sluh, tip, vestibularni čut in čut za propriocepcijo) se zgodi skozi izkušnje, ki jih pridobijo po naravi radovedni, v gibanju in aktivni otroci. Žal se odrasli počutimo odgovorne da njihovo samosvoje raziskovanje umirimo in omejimo z razlogom da vsakodnevne aktivnosti ne trpijo, postavljamo včasih tudi nepotrebne varnostne ukrepe, ki jih omejujejo ter ukalupimo v razmišljanje kaj je prav in kaj ne, z namero po vzgoji delavnega, pridnega in pametnega človeka.
Zdrav otrok je v gibanju. Zato jim ponudimo čim več gibalnih izkušenj. Njegovo potrebo je potrebno upoštevati tako doma kot v vrtcu. Naši možgani niso narejeni, da bi se gibali 1x na teden ampak VSAK DAN! V možganih je modus ponavljanja. Pri učenju ni bližnjic/instant rešitev. Gibalne izkušnje zvišujejo prag za bolečino. Padci in modrice so sestavni del gibalne igre.
Če osnove niso razvite je motena socialna integracija. Gibalni razvoj je v tesni povezanosti s čustvenim, socialnim in intelektualnim razvojem. Urejen zgodnji gibalni razvoj vpliva na razvoj govora. Otroci se uveljavljajo predvsem na gibalnem področju.
Ti otroci potrebujejo več gibalnega prakticiranja, da pridobijo ustrezno telesno samopodobo. »Če obvladaš svoje telo si na konju«, to je osnova osebnostne samopodobe. Gibalna neurejenost se lahko izraža v nemiru, nerodnosti, nesigurnosti in gibalni neizživetosti! Kar so tudi možni pogosto vzroki za druge težave: vedenjske, težave s pozornostjo, vztrajnostjo, težave na govorno jezikovnem področju.
