Najbrž zato niti ne preseneča dejstvo, da so empatični najstniki dokazano uspešnejši, saj so bolj usmerjenji k ciljem, imajo povečano zmožnost odpuščanja, ter sposobnost tkanja boljših odnose ter socialno povezanost. In če pomislite, je logično. Uspešni ljudje ne delujejo sami; vsakdo od nas potrebuje podporo drugih, da v življenju dosegamo pozitivne rezultate.
Kaj pravzaprav je empatija? Je sposobnost prepoznati in se vživeti v čustva drugih. Otrok se sprva nauči prisluhniti maminim čustvom in razpoloženjem, nato pa tudi čustvom in razpoloženjem drugih ljudi. Kar mama čuti, bo čutil tudi otrok in to zrcali. Zato so očesni stik, obrazna mimika in ton glasu v zgodnjem otroštvu tako zelo pomembni in se skozi njih začnemo učiti empatije.
Izkušnja od doma je ključna za razvoj empatije, in starši imajo veliko odgovornost pri oblikovanju le-te. So primarni zgled in jo morajo zato tudi sami izkazovati. To lahko počnejo tako, da prilagodijo svoj jezik in vedenje. Otroci se nenehno ozirajo na starše in jih oponašajo. V družinah kjer so zdrave meje prekršene in je sposobnost vživljanja okrnjena se v otroku zatre zmožnost empatije. Lahko so podvrženi zlorabi, pa naj je to telesna, duševna ali spolna. Razvoj empatije pa je lahko oviran tudi pri otrocih, katere družine so preveč zaščitniške. Gre za starše, ki se bojijo, da bi njihovi otroci doživeli poraz ali čutili premočna čustva. Starši, ki delajo vse, da bi se izognili konfliktom in otrokom izpolnili vsako željo. Taki starši včasih prikrivajo svoje logične, iracionalne in čustvene odzive, da bi »zaščitili« svoje otroke. To pa okrni otrokovo sposobnost branja čustev drugih ljudi (kajti kar vidijo in čutijo, ni v skladu s tem, kar priznavajo starši), posledično pa tudi okrni sposobnost empatije.
Otroci iz preveč zaščitniških družin pogosto odrastejo z nagnjenostjo k narcisizmu, tesnobi in depresiji. Ne zmorejo uravnavati svojih čustev, ker med občutji in dejanji vlada neskladje.
In, če boste doma spodbujali bolj empatičen, manj zasramujoč, ranljivejši in pristnejši odnos, bodo tudi vaši otroci v prihodnosti manj obsojali sebe, druge – in vas.
Iz knjige Vzgoja po dansko
