Tudi če starši otrokom kdaj dovolijo prosto igro, jih gloda občutek krivde. Zdi se nam namreč, da smo boljši starši, če jih česa naučimo, jih spodbujamo k športu ali jim zaposlimo možgančke. V pomen igre se uvršča dejavnost otroka, ko počne, kar ga je volja, sami ali s prijateljem, pri kateri se lahko igrajo po svojih željah, in kolikor dolgo hočejo.
Vendar ima prosta igra veliko pozitivnih učinkov na razvoj otroka. Uči jih sproščenosti. Med drugim tudi trdoživosti, ki je dokazano eden najpomembnejših dejavnikov za uspeh pri odraslih in predstavlja notranji kompas, ki jih vodi celo življenje. Sposobnost, da se “poberemo”, uravnamo svoja čustva in obvladujemo stres, je ključna za zdravega in funkcionalnega odraslega. Danes tudi vemo, da trdoživost uspešno preprečuje anksioznost in depresijo. Otrok, ki zna obvladovati stres, ima prijatelje in stvaren pogled na svet, ima življenjske veščine, ki zajemajo vsa področja življenja. Kaj je matematični genij, če se ne more sprijazniti z vzponi in padci, ki jih prinaša življenje?
Zato je potrebno prosti igri predpisati zelo velik pomen.
V psihologiji temu notranjemu kompasu ali notranjemu glasu pravijo lokus nadzora. Ljudje z notranjim lokusom nadzora verjamejo, da lahko sami obvladujejo svoje življenje in dogodke. Njihova motivacija prihaja od znotraj in je osebna. Medtem ko ljudje z zunanjim lokusom nadzora pa verjamejo, da njihovo življenje obvladujejo zunanji dejavniki, kot sta okolje in usoda, na katere skoraj da nimajo vpliva. Na vsakogar od nas vplivajo okolje, kultura in družbeni položaj, toda do katere mere se nam zdi, da lahko nadziramo svoje življenje kljub tem dejavnikom, je razlika med notranjim in zunanjim lokusom nadzora.
Številni starši otrokom nenehno dihajo za ovratnik in jih ščitijo na vsakem koraku. Večina nas zaklene vse kar se nam zdi nevarno. Če tega ne naredimo, se nam zdi, da smo slabi starši in tudi drugi nas obsojajo, češ da za varnost svojih otrok ne storimo dovolj. Ne le da hočemo svoje otroke zavarovati pred stresom. Radi bi tudi okrepili njihovo samozavest in jim dali občutek, da so nekaj posebnega. Ustaljeno je, da jih hvalimo, včasih preveč, za nepomembne dosežke. Toda v želji, da bi okrepili otrokovo samozavest in omili njihov stres, mu morda na dolgi rok povzročamo še več stresa.
Iz knjige Vzgoja po dansko
