Predstavljajte si kako bi telo zgledalo, ko bi z njim poskušali narediti ladjico. Ležali bi na trebuhu, hrbet se usloči, glava se dvigne, ramenske, stegenske in ritne mišice pa se napnejo. To imenujemo tudi landau refleks. In nekateri strokovnjaki pravijo, da je to refleks radosti ter nam pomaga pri izražanju le te.
Pri dojenčku ga lahko začnemo opažati med 4. in 6. mesecem, ko sprva dviguje zgornji predel telesa, nato pa še ledveni predel in vzdolž celotne hrbtenice. Z njim si krepi ter izboljša kontrolo hrbtnih mišic, krepi vratni predel, stegenske in mišice rok.
V kolikor se opazimo, da je naša drža nagnjena naprej, pogled usmerjen v neko bližnjo točko, saj nam že sama drža onemogoča širši razgled in to običajno vodi tudi v konstantno razmišljanje, hitenje in v neprestano akcijo z občutkom da moramo vedno nekaj početi; lahko pomeni, da bi nam lahko pomagale vaje izvajanja landau refleksa.
Fizično je taka drža tudi zelo neprijetna za naše telo, saj zaradi neprestane nagnjenosti naprej trpi spodnji predel hrbta, vratni predel, pojavljajo se lahko bolečine v čeljusti in glavobol zaradi napetosti vratu, išias. Opazimo lahko tudi slabšo koncentracijo, težave z vidom in pomanjkanje radosti.
Dojenčkom ustvarimo dovolj možnosti za razvijanje tega refleksa z ležanjem na trebuščku, odrasli pa si lahko telo razbremenimo napetost z dnevnim izvajanjem kratkih vaj.
